Zgodovina konzulata
Že najmanj dvajset let prej so slovenski vinogradniki začeli navezovati stike z avstrijskimi, posebej še na Štajerskem in Gradiščanskem. Stiki so prešli v prijateljstvo in obisk Ljubljanskega vinskega sejma. Srečevali so se tudi na strokovnih srečanjih in ekskurzijah. Iz dolgoletnega sodelovanja se je porodila zamisel o smotrnosti tesnejšega in aktivnejšega sodelovanja na področju vinske kulture in uveljavljanju plemenitega prijateljstva med vinogradniki in vinarji obeh držav.
Prvi organiziran korak je bil storjen v Güssingu na Gradiščanskem, kjer so se zbrali predstavniki vinskih redov in bratovščin Avstrije s poudarkom na Gradiščanski, Češkoslovaške s poudarkom na Slovaški, Madžarske s poudarkom na vinskih regijah in Jugoslavije s poudarkom na Sloveniji in Hrvaški. Podpisali so Konvencijo o ustanovitvi »Panonskega foruma vinskih redov« in z njo potrdili skupne cilje in naloge. Dogovorili in podpisali so jo 2. junija 1990. Za Jugoslavijo jo je podpisal direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Fedor Pirkmajer. To je bila vizionarska Konvencija (v celoti je objavljena v brošuri 20 let Konzulata za Slovenijo), ki je bila tedaj pred časom in je še vedno aktualna. Ne obravnava zgolj vina in vinske kulture ter viteškega prijateljevanja, temveč izraža tudi pripadnost združeni Evropi. Osamosvajanje Slovenije v samostojno in suvereno državo je dalo Fedorju Pirkmajerju in njegovim somišljenikom nov zalet za ustanovitev Konzulata za Slovenijo. Ustanovitev Konzulata septembra 1991 je bilo torej tudi simbolno priznanje samostojne Slovenije.
Konzulat za Slovenijo je registriran v skladu z zakonom o društvih kot slovenska pravna oseba s svojim statutom, ki je hkrati usklajen s statutom Reda kot celote. Medsebojno sodelovanje je urejeno s pogodbo.
Čeprav je ureditev Reda po načelu vertikalne hierarhije, ima Konzulat za Slovenijo svoje pravice: samostojno sprejema program dela, predlaga in potrjuje sprejem novih udov in predlaga senatu njihovo napredovanje po redovnih stopnjah. Le introniziranci v najvišjo stopnjo, torej v stopnjo viteza, prejmejo udarec z mečem na sedežu Reda
Da bi zagotavljali delovanje reda plačujejo pripadniki reda letni obulus (članarino).
Prvi organiziran korak je bil storjen v Güssingu na Gradiščanskem, kjer so se zbrali predstavniki vinskih redov in bratovščin Avstrije s poudarkom na Gradiščanski, Češkoslovaške s poudarkom na Slovaški, Madžarske s poudarkom na vinskih regijah in Jugoslavije s poudarkom na Sloveniji in Hrvaški. Podpisali so Konvencijo o ustanovitvi »Panonskega foruma vinskih redov« in z njo potrdili skupne cilje in naloge. Dogovorili in podpisali so jo 2. junija 1990. Za Jugoslavijo jo je podpisal direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Fedor Pirkmajer. To je bila vizionarska Konvencija (v celoti je objavljena v brošuri 20 let Konzulata za Slovenijo), ki je bila tedaj pred časom in je še vedno aktualna. Ne obravnava zgolj vina in vinske kulture ter viteškega prijateljevanja, temveč izraža tudi pripadnost združeni Evropi. Osamosvajanje Slovenije v samostojno in suvereno državo je dalo Fedorju Pirkmajerju in njegovim somišljenikom nov zalet za ustanovitev Konzulata za Slovenijo. Ustanovitev Konzulata septembra 1991 je bilo torej tudi simbolno priznanje samostojne Slovenije.
Konzulat za Slovenijo je registriran v skladu z zakonom o društvih kot slovenska pravna oseba s svojim statutom, ki je hkrati usklajen s statutom Reda kot celote. Medsebojno sodelovanje je urejeno s pogodbo.
Čeprav je ureditev Reda po načelu vertikalne hierarhije, ima Konzulat za Slovenijo svoje pravice: samostojno sprejema program dela, predlaga in potrjuje sprejem novih udov in predlaga senatu njihovo napredovanje po redovnih stopnjah. Le introniziranci v najvišjo stopnjo, torej v stopnjo viteza, prejmejo udarec z mečem na sedežu Reda
Da bi zagotavljali delovanje reda plačujejo pripadniki reda letni obulus (članarino).
