Zakaj so vinski vitezi tudi vitezi miru
Od vseh naših ciljev in nalog je najpomembnejši kratek in jasen odgovor na vprašanje: »Kaj je vinsko viteštvo? Kaj je naloga vinskega viteza?« V tem odgovoru so poleg evropske skupnosti vrednot, vere, filozofije, vinske kulture in vinske znanosti tudi viteška duhovna drža in prijateljstvo, predvsem pa iz tega izhajajoče zavzemanje za mir. Zaključna točka Formule namreč glasi: » … delovati za mir, kajti v bogastvu vina je plodovitost miru!« Zato je najustreznejši odgovor na vprašanje, kaj so vinski vitezi, tale: »Vinski vitezi so vitezi miru.«
Na svetu prav gotovo ni pomembnejšega cilja kot je mir z varovanjem človekovih pravic in temu ustrezna je tudi definicija vinskega viteza kot viteza miru v naši družbi. Viteški zapriseženci lahko na mednarodni ravni veliko pripomorejo, ker a priori stojijo nad vsemi ločevalnimi dejavniki kot so religija, strankarska politika, gospodarstvo in stanovski interesi in negujejo mednarodno prijateljstvo.
Zavzemanje za mir je možno konkretno uresničevati tako na privatnem področju posameznih zaprisežencev kakor tudi na občasnih mednarodnih srečanjih. Abstraktno gledano so večina naših srečanj nekakšni »mirovni simpoziji«, kajti oba dela tega pojma imata skupen prapomen (indogermanski in starogrški).
V srednjem veku se je cilje dosegalo prvenstveno z boji in mir z nasiljem. Saj je do leta 1914 vojna veljala za pozitivno vrednoto, kot »šola ljudstev«, kot »kraj časti«.
Nemška pisateljica Bertha von Suttner se je takratnemu duhu časa s svojim romanom »Položite orožje« (»Die Waffen nieder«, 1889) postavila po robu in zato prejela Nobelovo nagrado za mir (1905).
Viteški zapriseženci se za mir bojujemo z miroljubnimi sredstvi, kajti tam, kjer skupaj dvignemo kozarce, vojne ni. »POLOŽIMO OROŽJE!« V slogan spremenjeni naslov knjige preoblikujemo v viteškega: »DVIGNIMO KOZARCE!«
Najvišje poslanstvo Evropskega reda vitezov vina je konec koncev miroljubna križarska vojna za človeka in Evropo!
Na svetu prav gotovo ni pomembnejšega cilja kot je mir z varovanjem človekovih pravic in temu ustrezna je tudi definicija vinskega viteza kot viteza miru v naši družbi. Viteški zapriseženci lahko na mednarodni ravni veliko pripomorejo, ker a priori stojijo nad vsemi ločevalnimi dejavniki kot so religija, strankarska politika, gospodarstvo in stanovski interesi in negujejo mednarodno prijateljstvo.
Zavzemanje za mir je možno konkretno uresničevati tako na privatnem področju posameznih zaprisežencev kakor tudi na občasnih mednarodnih srečanjih. Abstraktno gledano so večina naših srečanj nekakšni »mirovni simpoziji«, kajti oba dela tega pojma imata skupen prapomen (indogermanski in starogrški).
V srednjem veku se je cilje dosegalo prvenstveno z boji in mir z nasiljem. Saj je do leta 1914 vojna veljala za pozitivno vrednoto, kot »šola ljudstev«, kot »kraj časti«.
Nemška pisateljica Bertha von Suttner se je takratnemu duhu časa s svojim romanom »Položite orožje« (»Die Waffen nieder«, 1889) postavila po robu in zato prejela Nobelovo nagrado za mir (1905).
Viteški zapriseženci se za mir bojujemo z miroljubnimi sredstvi, kajti tam, kjer skupaj dvignemo kozarce, vojne ni. »POLOŽIMO OROŽJE!« V slogan spremenjeni naslov knjige preoblikujemo v viteškega: »DVIGNIMO KOZARCE!«
Najvišje poslanstvo Evropskega reda vitezov vina je konec koncev miroljubna križarska vojna za človeka in Evropo!
