Poslanstvo vinskega viteštva
Vinski vitezi Ordo equestris vini Europae se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo za: vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina, za znanstveno in raziskovalno delo z vinom, za izboljšanje kvalitete življenja z vinom, za krščanske vrednote, za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo, za socialne in dobrodelne dejavnosti in za kulturne in znanstvene pobude, za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, za negovanje duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva, za človekovo dostojanstvo, za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost, za mir. Evropski vitezi vina so vitezi miru, ker branijo dostojanstvo vina in človeka.
Na svetu ni pomembnejšega cilja kakor mir z varovanjem človekovih pravic in temu ustrezna je tudi definicija viteza vina kot viteza miru v naši družbi. Viteški zapriseženci so dolžni na lokalni in mednarodni ravni delovati proti ločevalnim dejavnikom kot so lahko dnevna politika, religija, gospodarski, stanovski in drugi interesi. Dolžni so negovati mednarodno prijateljstvo.
Zavzemanje za mir je možno udejanjati v privatnem življenju zaprisežencev kakor tudi na mednarodnih srečanjih. Zato so tovrstna vinska viteška srečanja »mirovni simpoziji«.
V srednjem veku so politične in gospodarske cilje dosegali pretežno z vojnami, mir pa z nasiljem. Vse do leta 1914 je vojna veljala za pozitivno vrednoto, kot »šola ljudstev«, kot »kraj časti«. Nemška pisateljica Bertha von Suttner se je v takratnem duhu časa leta 1889 s svojim romanom »Položite orožje« postavila po robu in zato leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Vitezi vina se bojujemo za mir z miroljubnimi sredstvi, kajti tam, kjer skupaj dvigujemo kozarce, ni vojne. Slogan »Položimo orožje« smo zamenjali z »Dvignimo kozarce!«
Na svetu ni pomembnejšega cilja kakor mir z varovanjem človekovih pravic in temu ustrezna je tudi definicija viteza vina kot viteza miru v naši družbi. Viteški zapriseženci so dolžni na lokalni in mednarodni ravni delovati proti ločevalnim dejavnikom kot so lahko dnevna politika, religija, gospodarski, stanovski in drugi interesi. Dolžni so negovati mednarodno prijateljstvo.
Zavzemanje za mir je možno udejanjati v privatnem življenju zaprisežencev kakor tudi na mednarodnih srečanjih. Zato so tovrstna vinska viteška srečanja »mirovni simpoziji«.
V srednjem veku so politične in gospodarske cilje dosegali pretežno z vojnami, mir pa z nasiljem. Vse do leta 1914 je vojna veljala za pozitivno vrednoto, kot »šola ljudstev«, kot »kraj časti«. Nemška pisateljica Bertha von Suttner se je v takratnem duhu časa leta 1889 s svojim romanom »Položite orožje« postavila po robu in zato leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Vitezi vina se bojujemo za mir z miroljubnimi sredstvi, kajti tam, kjer skupaj dvigujemo kozarce, ni vojne. Slogan »Položimo orožje« smo zamenjali z »Dvignimo kozarce!«
